Odslovil je gospoda, češ da založi potrebne novce in sam z njim odjadra v Jutrove dežele, kakor hitro mu dopuste okoliščine.
Res se mu je zazdelo, da bi bilo koristno za nekaj mesecev odpotovati v inozemstvo, le da prej nekoliko uredi domače svoje stvari, kolikor je treba zaradi materine smrti, in da se prej dogovori s zaradi njiju poroke, katere sedaj ne ovira nobena zapreka. Že se je namenil, da se veli prenesti domov, kar začuje Abadonov malomarni glas: »Kako ti je, mladi prijatelj?«