Ko pa je pripovedovalcu končno pogledal v žareče oči in razvneti o, verjel je vendar, kar je slišal. Odslovil je gospoda, češ da založi potrebne novce in sam z njim odjadra v Jutrove dežele, kakor hitro mu dopuste okoliščine.
Res se mu je zazdelo, da bi bilo koristno za nekaj mesecev odpotovati v inozemstvo, le da prej nekoliko uredi domače svoje stvari, kolikor je treba zaradi materine smrti, in da se prej dogovori s zaradi njiju poroke, katere sedaj ne ovira nobena zapreka.