Samorad sedi z Abadonom pod verando krasnega dvorca na skalnem bregu visoko nad morjem in pase zaeno želodec in oči. Za želodec je skrbel francoski. Pravi francoski je ponosen umetnik, ki uvažuje, da bi svetovna zgodovina imela drugačno lice, ako bi francosko izobražen ne znal možem, ki varé človeško zgodovino, o pravem času zvariti prave jedi.