»To je divno, skoraj omotično!« zakliče Samorad. »Potreboval bi dokaj mesecev, da bi si v dušo vtisnil pravo podobo in znamenitost te dežele.« »Kaj mesecev!« odgovori Abadon; »paznost in trud vsega življenja ne zadošča, da premotriš vse, kolikor se je nabralo v stoletjih plodov umetnosti in učenosti.