Vara te celo to zvezdnato nebo, ki se mu toliko diviš. Marsikatera zvezda, katere luč ti danes miglja tako, ugasnila je že pred tisoč leti in se razdrobirila; in koliko novih svetov kroži po brezmejni prostranini, katerih luč do sedaj ni dospela do svetovne drobtinice, katero imenujete zemljo. ‒ Toda pustiva svetovje; megla pod nama se niža in razpršuje in iz nje že strme jutranjejasni vrhovi italijanskih gora kakor otoki iz morske gladine.