Posledica temu je bila brezvoljnost, negotova miselnost in sodnost. Ta duševni nedostatek si moral neprijetno čutiti, občujoč z ljudmi, ki so po tvojih mislih manj učeni, in to so bili malone vsi; zakaj kdor je zaljubljen sam v svojo učenost, ne pripozna duševne zmožnosti nad svojo. Mislil si torej: ‚Svet me ne umeje,’ in zatekel si se zopet k tistim knjigam, ki ti obtežujejo um, ne da bi ga bogatile ‒ kakor se pijanec vrača k opojni pijači, da si uteši živce, pokvarjene po opoji.