Predenj pa stopi Abadon, ki ga krepko postavi na noge in nagovori: »No, človeče, dobro delaš! Moj današnji trud s teboj se mi je izplačal za danes. Mater ‒ pardon ‒ ‚ljubo mater’, kakor si rekel pred štirimi urami, spravil si na oni svet za nekaj let prezgodaj, ker se ti ni zdelo vredno darovati ji nekaj minut in ji sporočiti svojo rešitev, preden se je tvoja kočija brez tebe vrnila od brežiškega.