Zelo mi je bilo vroče in naglo sem skočil v valove ‒ več se ne vem spomniti ... Tukaj prestane mojega življenja resnična povest in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad!« »Oh, kako sem nesrečen!« zakliče Samorad. »Srce mi zastaja in tišči me nekaj na glavo, kakor da se pogrezujem v zemljo in da padajo zvezde name!