Samorad sede za dolgo mizo in se čudi, da v gostilni ni gostov, dočim je sedaj za razstave toliko tujcev v mestu, da marsikdo rad plača po dolar samo za trd stol, da more na njem presloneti dolgo noč. Ali Tratilek odgovori: »To je posebna smola, ki se me vedno drži. Opremljen s tvojim denarjem, sem prišel zopet na.