Tako vam pravim, da ste samo vi z nepreudarno svojo prenaglico zakrivili Cvetanin samomor. Svarjeni ste bili, preden vam je bilo stopiti pred njo in premisliti bi morali, da Cvetanini živci spričo dolgega zapora niso še prišli v pravi red in da razgled na slap, na vabeče valove, ki dreve drug drugega v nižavo, liki življenje v večnost, mami človeka že sam na sebi ... Kakor stoji razmerje, ne preostaja vam drugega, nego se pobotati z Abadonom.« Samorad nagne glavo in se globoko zamisli.