»Pozdravi Zagorje in Bizeljsko!« vzklikne Samorad, stisne roko in se naglo zgubi med šetalci, da ne bi videl solz v njegovih očeh. Samorad se peha med naglo vrvečo množico in jedva pazi, da ni stlačen, pohojen, povožen. V tej gneči ga nekdo krepko prime za rame.