Jutrodan pa se vrne v domovino, ker je bil toliko srečen, da si je prihranil denar za vožnjo nazaj. »Pozdravi Zagorje in Bizeljsko!« vzklikne Samorad, stisne roko in se naglo zgubi med šetalci, da ne bi videl solz v njegovih očeh. Samorad se peha med naglo vrvečo množico in jedva pazi, da ni stlačen, pohojen, povožen.