Samorad skoči za njo, ali iz brezna mu odnese breztehtno telo kvišku, da tako skozi vrtince soparov in, vrvečih pod njim, niti ne more uzreti valov, ki so vase sprejeli truplo Cvetanino. Dolgo je bil Samorad kakor nezavesten in igrača sopotov in vrtincev, ki so ga dvigali in sukali nad valovjim grobom nesrečne. Naposled ga Abadon potegne k sebi, postavi ga na trdna tla in mu pravi srdito: