Ko namreč Samorad vidi, da odhaja iz dvorane, zleze tudi on s sedeža. Spremeni se zunaj dvorane v navadnega človeka, stopi v Cvetanino sobo, kakor mu je bila to prej navada in pravica več mesecev, in se prikloni, da bi poljubil roko. Ona pa se ga ustraši, umakne se in zašepeta polglasno: »Beži in teci!