Uvidevši neuspešnost vseh naporov, sede Samorad v perivoju za dvorcem v senco košatega drevja, kjer je nekoč s sedeval srečne srčne ure; in tam se brezvoljno vda mislim in slutnjam, ki so ga trapile vse dni po Cvetanini kazenski obravnavi. Vsi vemo, da Samorad takisto ni iznajdljiv v mislih, kakor ni trden in preudaren v svoji volji; vendar moram povedati vsaj nekaj, kar mu je rojilo po glavi. Čimdalje bolj je bil uverjen, da je Abadon namenoma tako vplival na obravnavo, da naposled niso smeli ne obsoditi ne oprostiti.