Toda stari ne požre take graje, ampak se naglo odreže: »Da dobivam tako plačo kakor gospod prezident, pil bi muškatelico; ali ob svoji ubogi mezdi si smem privoščiti jedva malo žganja. Pa kaj bi tisto ‒ meni je ušel človek ali duh, ki je morebiti nedolžen; učenim gospodom pa sta izpod rok izginila dva morilca.« Molče kurita dalje predsednik in, Samorad pa plava visoko v zraku proti domačemu Zagorju, hvaleč našo dobo, da še ni odpravila konfiskacije časopisov.