Sedel je na grešniško klop Cvetanin vratar Miško, zatožen, da je gospodu ukradel uro žep nico. Miško je govoril po pravici, da mu je tisto dragoceno žepnico podaril gospod in da on sploh ni mogel krasti, ker je ves dan, ko so bili drugi pri poroki in pri pivu, vrataril v svoji celici in ondi celo obedoval sam zase in proti navadi drugih dni. Odgovorilo se mu je, da so tudi gospoda šele po smrti Pavličevi videli v dvorcu in da ga nihče ni videl poleg gospoda.