»Čudno je pa vendar,« odgovori, »da je Binkoštnik, ko je ob navadni uri gledal skozi okno, prav razločno spoznal načelnika, da ga je potlej videl tudi v veži, da ga pa ni videl nihče drug. Povsod so ga iskali, povsod vpraševali, ali nihče ga ni videl in vsi pravijo, da se sedaj zdravi nekje gori na Koroškem.« »Vendar skoro pride.