Ko blagi duh odide, prisede Abadon prijazno k Samoradu pod oreh in spregovori: »Sanjavi duh, ki te je ravnokar nadlegoval, sličen je prav tebi. Ti si gledal površino svoje domovine za poznih stoletij in si tratil dragi čas, brezosnovno motreč novo državo azijskih rodov, ki nekoč ustrahujejo grehotno Evropo. Za kazen te nepremišljene radovednosti si videl okameneli kip najpodlejšega človeka ‒ in ta je pravnuk tvojih pravnukov.