Na povelje predsednikovo takoj stopi v dvorano tista gospa, ki smo jo v drugem poglavju te kolikor toliko resnične povesti nazvali prekosavsko zalvo Cvetanino. Ošabna gospa je pristopila v bogato nakičeni črni opravi. Ko pa stopi pred sodno mizo in poleg sebe zapazi Samoradovo lice, preobrazi se ji tako zavest zmagovitosti v skesano odkritosrčnost vse potrdi, kar je ravnokar razodel Abadon-Samorad.