Prav nič mi ni bilo do smrti svojega ženina in našel se ni za to noben nagib; vendar, meni nedolžnici se je verjelo manj nego varavim osebam, ki so se nadejale očite koristi od moje obsodbe. V dolgih dnevih in črnih nočeh samotnega zapora me je premagoval obup o človeški pravici, trapil me je gnev na ljudi, o katerih poštenosti sem se prevarala, in stopala mi je pred oči sramota, ki me bo vse dni preganjala ob sumnji, vedno se mladeči in šireči, dasi me sodišče morda oprosti. To vse me je tako prevzelo, da sem si zaželela zameniti sramotno življenje za rešilno smrt.