Sedel je med nevesto in nje prekosavsko zalvo in bil kos svoji težavni nalogi. Znal je zanimati malobesedno, nekaj zamišljeno, nekaj razmišljeno nevesto, pa tudi zamerljivo, zbadljivo postarno gospo, ki je priljudno-ošabno gledala na manj imovite vrstnice. Te pa so si za vračilo šepetale, da ima ta gospa dve srci, od katerih bije eno za nje zakonskega moža.