Res se staranju in razpadanju po dovršeni dobi svojega razcvita in svoje moči narodi takisto ne morejo izogniti kakor ne posamezni človek. Tudi duh vsega naroda ali naroda kot celote nima življenja brez mejá. Kadar je doseženo najboljše, mora nam ugajati slabše, ker se vedno poraja; in kadar je dospel narod do vrhunca, mora se napotiti nizdol, ker ne more ostajati; pot nizdol pa je navadno hitrejši od pota vkreber.