Potlej najstarejša ženska Rudovaru prečita pisano vprašanje, on pa zameži ter govori razločno in počasno: »Nenavadnega človeka ste ujele v svojo oblast, ve zvijačne, stare grdobice, in zelo se pokesate, kadar mi vrnete prostost. Porodil sem se okoli dve sto let pred vami in upam, da se bom življenja veselil še ondaj, ko bode že davno porabljen, ki se izcvre od vaših teles. Nekdaj, ko so drugačni in boljši ljudje vladali tej zemlji, bil sem učitelj na visokih šolah in bilo ni kemika in prirodoznanca v Evropi, ki bi smel reči, da me presega v slavi in učenosti.