V tem pogovoru se je Rudovar nekam izgubil kakor prej četovodja. Plahtalič, ki to zapazi, opomni šaljivo: »Izvestno je starega učenjaka tolikanj pomladil tisti, ki podaljšuje življenje, da je šel gledat, kaj delajo tiste prikazni, ki se jim je ravnokar tolikanj divil naš četovodja. Rudovaru pa utegne ta poskus spodleteti prav neprijetno; zakaj vzel sem mu nevidnost, da nam ne more pobegniti predaleč.