Takisto učenec ne pozna svojih učiteljev, ker so njih lica pod krinko; od štirinajstega leta dalje so mu tuji celo součenci, ker nosijo vsi krinke in se menjajo po letih, zavodih in sposobnostih. Vsak učenec, bodisi mlad delavec ali mlad učenjak, pa se uči in uri marljivo in veselo ter dospe do izredne dovršenosti. Naposled ga država pošlje k primernemu delu v neznan kraj in med tovariše, ki so si vedno neznani po obličju.