Sploh porabljajo ti ljudje vse v človeško korist, kar se da. Država uporablja vse tvornice, kakršnekoli so: zatorej pa tudi sama oblači in hrani vse državljane in gospodinji v tem pogledu tako oprezno, da bi nihče ne trpel lakote, najsi leto dni ne narede nobenega živila. Kdor uživa državni kruh, mora državi tudi delati; zatorej ima ona na skrbi, da nihče ni brez dela, da se vsakdo bavi s takim delom, za kakršno je najbolj sposoben in izurjen, in da pristopi k delu ondi, kjer ga potrebujejo.