Rudovar je moral steklenico urno odmašiti in seči po kupico v svojem kovčku. Slovogoj si natoči kupico do vrha, zaluči steklenico z ostalim vinom v prepad, dvigne čašo in se zamakne v pogled čiste, mužeče rumenine. Potlej se obrne na vse štiri vetrove in govori počasi s slovesnim glasom: »Samo meni se spodobi ta kupica, meni, poslednjemu, morda poslednja.