Porabili so po njegovi smrti rokopis in poslovenili najlepše pesmi, zamolčavši nemško izvirnost. Prestavil je pa tiste pesmi nekov bibliotekar, kar se jasno vidi iz drugače brezpomembnega epigrama v Prešernovih pesmih: ‚Zakaj pač muhe moj lovi? ‒ Prodajat′ misli jih namest čebelic.’