Razmerje med pisatelji in bralci se je uredilo nekako tako, kakor so urejene vzajemne zavarovalnice. Kdor je pisal, smel je računati na približno gotovo število knjigokupcev; bralec je pa imel že naprej izračunano, koliko novcev bo zadoščalo za narodni književni davek. Vsaka stranka je pisala najprej svoje strankarske reči in potlej vsako reč, potrebno ali nepotrebno, kakor se je komu zljubilo.