Slovensko mesto, v katerem je bil domovinec, naklonilo mu je letno podporo pet deset goldinarjev: za mesto malo, za siromaka- nekaj. Takrat so v mestu krmarili, potlej so prišli na krmilo. Ti pa so domačinca, pesnika in, tolikanj pozabili, da mu je bila tista uborna podpora vzeta, preden ga je dobrotna smrt otela uboštva in trpljenja!