Razumniki starejšega književniškega stanu so se vedli proti tem mladičem in novincem tudi samoumevno, ali prav tako kakor nekdaj glede na politične pravice stari, s predpravicami obdarjeni stanovi, ki tako zvanega ‚tretjega stanu’ niso hoteli sprejeti za ravnopravnega. Ravnopravnost se je naposled priznala, ko ni bilo drugače, toda bolj načelno nego dejanski. Pri pa se vprašanje o ravnopravnosti ne da ločiti od vprašanja o prvaštvu in vodstvu.