nova beseda iz Slovenije

Janez Mencinger: Abadon, poved v sobesedilu:

Ista nošnja in, ista govorica, iste pravljice in pesmi domujejo tu in tam; može in ženijo, bratijo in botrinijo se z desne na levo in z leve na desno stran; vendar koliko razliko, koliko pregrado je med obema bregovoma ustanovila tisočletna zgodovina, toli sovražna enemu in istemu narodu, stanujočemu na obeh bregovih, narodu, kateri bi bil po svojih vrlinah vreden večje sreče in slave! Da, če gledaš deželico ob dolenji Sotli ali od severnih bizeljskih ali od južnih zagorskih goric, od veselja ti utriplje srce, da je tudi ta rajska zemlja »lijepa naša domovina«; zaeno pa ti zaigra solza v očesu, ko se spomniš iz zgodovine, da prav ta blagi, a premehki narod ni bil samo »stare slave djedovina«, nego tolikokrat to, kar imenujejo »Völkerdünger«; da je drugim narodom mladil kri in mozeg, da je hodil za stranskimi mogotci, verno in potrpežljivo jim služeč, in da se je mnog sin, ki bi bil med nami »naša dika«, ujel v zlato mrežo, da je prodal tujcem um in srce ter potem pozabil matere svoje in preganjal rodne brate. Toda nazaj k naši povesti!


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA