Glas vpijočega v puščavi je bilo opominjanje, da vernost in narodnost lahko hodita vzporedno in da tako druga poleg druge pospešujeta blagost narodovo. Saj ima tudi posamezni človek dušo in telo in poleg ene dušne potrebe vsakdanjih potreb za svoj život. Kdor misli, da je narodu vera potrebnejša, delaj za ohranitev in vere, in kdor misli, da je narodnost bolj v nevarnosti nego vera, deluj za narodnost!