Nauk je bil torej često slab in nedostaten ter ni mogel izruvati korenin starega poganstva iz narodovih src. Kmet je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje, zaeno pa vražno pazil, da se ne zameri starim bogovom, postavljenim v zakotje. Tako je bil ob zatonu srednjega veka ubog, neomikan, brez zavesti svoje narodnosti, ločen po deželah ter z životom in imovino podložen mnogoštevilnim graščakom, ki niso bili slovenske krvi.