Narod robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih svobodnih gospodarjev vse dežele, ni našel rešitve pri ljudeh; iskal je torej tolažbe pri Bogu in od tam je pričakoval spasa in boljših časov. Zidal je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja pota in goreče je molil. V mnogih stoletjih je bila naposled vdana pobožnost in nekova fatalistična nádeja, da nam nekoč posijejo milejše zvezde, očit značaj slovenskega naroda.