Navadila sva in brkaste jastrebe ‒ vsakdanje svoje družabnike ‒ da nama strežejo; in bistri orli so nama nanosili od nepristopnih čeri in goličav toliko tiste rože, da imava živeža vsaj še za dve sto let. Samote sem se navadil, ker zadoščam sam sebi, kakor se to spodobi; obleka mi je medvedja koža, živež tista roža. Več ne potrebujem.