Bil je profesor slovenskega jezika v Tržiču, kamor so njega dni prestavili veliko gimnazijo iz Kranja, in je spisal mnogo jezikoslovnih razprav, zlasti o slovenskih narečjih in podnarečjih. Razen omenjene slovnice je spisal najboljšo slovnico v slovenskem jeziku iz dvaindvajsetega stoletja in ondi neovržno dokazal, da do tedaj še nihče ni pisal pravilno slovenski. Zelo in kakor po dogovoru so ga napadli drugi zavidni slovničarji.