Samorad in Plahtalič povesta svoje dogodke, ki so nam že večinoma znani, nekaj nas pa ne zanimajo. Plahtalič je slikal čudne dogodke svojega življenja tako čudno, da sta poslušalca kar strmela. Iz dolge vrste laži naj povem samo to, da je bil med drugim tudi profesor kitajskega jezika in slovstva na kitajsko-ameriški akademiji v Pekingu, in to mu je naklonilo naposled dovolitev starčka, kakor jezikoslovnega tovariša, da sme preložiti njegovo slovnico na kitajski jezik.