Samorad ga ogovori v pristni slovenščini. Možu se zaiskre oči in vesela rdečica mu šine v lice. Z glasom, prav krepkim za tako starost, odgovori: »Bog te sprimi, ljubeznivi rojak, ki si me po stoletjih zopet razveselil z milim zvokom jugoštajersko-zagorskega narečja iz devetnajstega stoletja!