Tudi v našem devetnajstem stoletju bi marsikateri narod, ki sam sebe nazivlje plemenitega in bratoljubnega, potopil drug narod ‒ naj rečem ‒ kar v žlici vode, samo da ima za tak narodomor dosti pomočkov. Takšen narodomor, ki se po eni strani zove vnebovpijoče bratomorstvo, po drugi strani pa izvrševanje potrebne samoohrane, godil se je prej polagoma, kakršni so pač bili pomočki. Ti tuji so pa tak pomor opravili hitreje, ker so bile njih moči po takem.