nova beseda iz Slovenije

Janez Mencinger: Abadon, poved v sobesedilu:

Na ravnem Barju je bilo prostora za tisoč in tisoč pridnih, imovitih kmetovalcev ‒ in sedaj je vse to polje nepregledno jezero, katero zapirajo umetni jezovi in silne zatvornice prav tam, kjer je bila Ljubljana nekdaj najlepša. Grad ljubljanski je tedaj nekamo resno in tožno gledal na mesto in po lepi, razsežni pokrajini, kakor bi žaloval, da v hribu pod njim še vedno spi velika vojska iz slavnih časov in da s to vojsko vred še vedno tam pri kamniti mizi brezskrbno ob meču sloni in dremlje nepremagani kralj. Ko sem gledal ta Grad, želel sem mu, da se nekoč razvedri in razširi, da se na prostornem temenu sijajno dvignejo kraljevske palače, vredne prekrasne dežele okoli in okoli, in da bi se tam po zlatih dvoranah šetal zbujeni kralj, ko premaga vse sovražnike pri sedmerovršični smreki tam na Sorškem polju ...


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA