»Sedla sva na vrh najvišjega hrasta na gori Slemenu. Od tod imate diven razgled na vse Zagorje, na gorice in ob Sotli, na ravan med Krko in in na prostrano hrvaško Posavino, daleč zadaj obrobljeno z nizkimi griči in z oblaki, ki se vam vidijo sedeči na ravni zemlji.« »Ali, prijatelj, kako je to, da ne vidim do veličastnega Zagreba, da mi je zakrita dika troedine kraljevine?«