Samorad se nekam obotavlja stopiti v to pošast, katera se maje pred njim kakor z vodikom napolnjen oblonček, ki ga drži dete za nit, preden ga spusti v zrak. Plahtalič je ponujal in ponujal ter že mašil zopet nazaj v torilce, ko se Samorad končno odloči, da poskusi to ničevo telo vsaj za trenutek. Zdajci začuti, da je prenovljen človek.