Zraven nje sedi mož, ki ima Samoradovo obleko in pravo obličje njegovo. Živahno govorita: mož s popolnoma Samoradovim glasom, ženska tako, kakor istinska. Kaj se pomenkujeta, pa Samorad ne more umeti, in ko Abadona vpraša, kako se plete Cvetanina pravda, ne zmeni se nihče za to vprašanje, kakor bi nihče ne bil čul ničesar.