Zrakoplov se nese pod nebom dalje, in Samorad gleda pod seboj svojo domovino, svoj dvorec in Cvetanin gradič v lepoti jasnega jutra; vidi tudi znano jetnišnico, v kateri obupava. Zdi se mu celo, da jo vidi na klopi visoko obzidanega dvora; toda prav je ne more razločiti, ker ji je glava sklonjena. Naposled izusti Samorad s tresočim glasom: »Mogočni gospod, ravnajte milo z menoj in s! Ustopam vam svoje pravice, kakor sem rekel.«