Poznal je precej savske bregove, toda kraj, kjer je stal, mu je bil popolnoma neznan. Videl je samo široko, očito rastočo, breg pod nogami, ki se je ožil čim dalje bolj, gosto zapleteno vrbino za seboj in zgoraj in spodaj ob veliki strugi postranske struge, ki so bile tudi ograjene s takšno vrbino. Spoznal je, da s tega prostorčka uiti ni mogoče, in lotila se ga je brezupna slutnja, da ga je Abadon namenoma zavedel v to zagato.