Gospoda stopita na breg. Abadon potegne čoln za seboj, preobrazi ga v veliko volneno ogrinjačo, in ko se z njo ogrne, poda Samoradu desnico ter prijazno reče: »Sedaj ležem spat ‒ prvič v večnosti. Te štiri ure naj mi bodo spanje ‒ brez sanj; tebi pa naj pokažejo spretnost in urnost mojih služnih duhov, ki bodo vestno slušali povelja tvoja.