Samorad stopi v dvorano: prostrano, visoko, svetlo kakor dan. Beli strop, okrašen z zlatimi arabeskami in z živimi skalami, nosijo vitki stebri od bleščečega marmora, kamor sta vloženi slonova kost in zlato. Stene krijejo čudovite preproge in vse polno nenavadnega nakitja, slike, kipi, dragocene posode, od stropa vise nepreštevne svetilke, obsute z dragimi kamni, in v svetilkah gore mirne dišeče luči raznih barv.