Stal je na razornem okroglem griču, kjer je bilo vse polno ostankov opeke in razrušenega zidovja. Okoli griča se je prostirala nepregledna, neobrasla ravan brez sledu človeške roke in sredi ravni se je valila, umazana reka. Ko Samorad v skrbeh motri žalostno, mrtvo puščavo okoli samotnega svojega stališča, približa se mu starček častitega obličja.